Ej, Manč. Imam eno idejo. A si za en projekt? - Itak, povej? Moj nono ima kmalu 90 let. Šla bi do vseh bratrancev, preživela z njimi par ur ali dan, jih fotografirala, iz fotk bi potem naredil fotoknjigo, in mu jo dal za darilo na praznovanju.
Tu se sicer zaplete. Vse nas vnuke bi rad spravil tudi na praznovanje, čeprav se nekateri med seboj še niso nikoli srečali in niti ne vem, če si tega želijo oz. se bodo sploh želeli fotografirati. Malce smo izgubili stik. - Eh, Itak, da se bodo! Dajmo se lotit! - OK, še bolj se zaplete. Težava je, da imava le par dni časa in da so po celi Sloveniji, eden je na Dunaju. - Ha, kul! Kdaj štartava?
Za take stvari pač pustiš vse na mizi in greš. Nisem sicer utegnil na nonotovo praznovanje, a Marko pravi, da je bil vesel. Najbolj seveda tega, da je imel prvič v življenju na kupu vse vnuke.
Marko je tisti tip, ki mi redno teži, da nič ne objavljam na Fobijo. Najmlajši na fotografijah niso vnuki. So pravnuki. Na Dunaju smo spili pivo in jedli Wiener šnicl! Če je tvoj nono še živ, si vzemi čas in ga pokliči. Resno. Nono = dedek, ata, stari woča.
